Prebudila sva se v sončno in toplo jutro ob Atlantiku. Pozajtrkovala sva in se odpravila na zrak. Odločila sva se prehoditi še preostanek obale, ki obkroža stari del Cádiza in kamor najine noge prejšnji dan še niso stopile.

Obiskala sva Castillo de Santa Catalina, zatem pa se skozi slikovit Parque Genovés podala do Baluarte de Candelaria. Želela sva obiskati Museo de Cádiz, vendar ta ob najinem prihodu še ni bil odprt za individualne obiskovalce, zato sva nadaljevala sprehod in odšla v Corte Inglés po “kosilo”. V polsenci na klopi pred trgovino sva malicala in dajala najinim nogam malce pavze.

Po okrepčilu sva se vrnila do prej omenjenega muzeja, kjer sva se napasla ob feničanskih sarkofagih, rimskih kipih, likovnih delih Murilla, … Po zaključenem ogledu je bila ura ravno pravšnja, da kreneva proti hostlu, pobereva prtljago in odhitiva proti železniški postaji, kjer naju je čakal vlak za Sevillo.

Poslovila sva se torej še od šestega mesta na najini poti in se vrnila na začetno točko tega 12-dnevnega potovanja, v Sevillo. Tam sva si privoščila večerjo s tortilla de patatas in francosko štruco, nato pa celotno potovanje zalila v baru ob Giraldi s kozarcem sangríe. Pozna nočna ura naju je pregnala iz centra mesta in naju odpeljala z enim zadnjih večernih avtobusov na letališče, kjer sva se, kolikor je bilo mogoče, udobno namestila in prebila noč ob branju, pisanju dnevnikov, poslušanju glasbe, dremanju, … Ob 6:30 sva se dvignila s španskih tal in ob 9:00, 25 minut pred urnikom, že pristala na beneškem aerodromu. Čakal naju je le še transfer do Ljubljane in s tem sklepni del najine 12/13-dnevne odisejade po suhi, vroči, mikavni Andaluziji …

Lokacija objave: Škofljica, Škofljica, Slovenia.