Za današnji dan bi v celoti lahko dejali, da sva imela več sreče kot pameti…
Začelo se je z vstajanjem ob 6h, ko Španija še trdno spi. Le neumni turisti s(m)o že pokonci. Pred odhodom v Španijo sva namreč pozabila rezervirati vstopnici za Alhambro, ki je daleč najbolj oblegana znamenitost v teh krajih, zato sva bila primorana biti že pred odprtjem prodajnega okenca pred blagajno Alhambre, kjer pa je poleg naju na srečo upalo še nekaj sto obiskovalcev (število vstopnic je namreč omejeno, zjutraj, ob odprtju blagajne pa jih je bilo na volji še dobrih 400. Z nekaj potrpežljivosti in iznajdljivosti sva v eni uri le prišla do vstopnic, ki pa so nama omogočale ogled šele v popoldanskih urah.
Vse se je srečno razpletalo, časa pa je bilo dovolj, da sva se odpravila na kratek treking na obrobje Sierra Nevade. Šla sva v območje Los Cahorros, natnčneje v vasico Monachil, od koder sva se povzpela po slikoviti soteski istoimenske reke Monachil in opravila 3-urno turo preko visečih mostov, ozko-nizkih skalnatih prehodov in vročih prašnih poti s čudovitimi razgledi na Sierro in preostalo pokrajino. Za las sva ujela prevoz nazaj v Granado, saj bi vsak kasnejši transport pomenil zamudo ure, ki nama je bila dodeljena za vstop v Palacios Nazaríes.
Sledil je torej povratek v mesto in vzpon na Alhambro, kjer sva izmučena od občudovanja, opazovanja in veliko prehojenih kilometrov prebila debele 4 ure. Po kratki malici sva popotniški dan zaključila s skokom na Mirador San Nicolas, od koder sva lovila zadnje sončne žarke, ki so osvetljevali bližnjo Alhambro in barvali njeno podobo za oči navdušenih turistov.
Spustila sva se v center mesta, si priskrbela nekaj za pod zob in odpeketala proti “domu”. Pod vplivom vseh dnevnih doživetij in v pričakovanju naslednjega mesta sva konkretno utrujena legla k počitku.

Lokacija objave: Granada, Andalucía, Spain.