Bil sem na Prešernovem trgu. Na Ani Desetnici. V Šparkatorju s ŠUGLO. Odlični so! Toliko akterjev, a kljub temu takšna povezanost in homogenost. Do marca sem bil z njimi, potem pa so me okupirale druge reči in nekaj sem moral potisniti vstran. To je bilo slovo od ŠUGLE. Od tiste insajd oblike seveda. Kot gledalec jih bom vedno rad spremljal in bil ponosen na to, da sem bil nekaj mesecev del skupine, ki je začela s prvo šolo uličnega gledališča v svetovnem merilu. Ko sem stal med gledalci in opazoval pekovsko dogajanje bivših soartistov, se mi je na obrazu naslikal velik nasmešek, ki je tam ostal celih 30 minut predstave in ki je za sabo skrival tisti košček grenkobe in obžalovanja, ki se je zasidral v meni ob zapustitvi te sijajne skupine. To danes je bila premiera, ampak krstnih spodrsljajev sploh ni bilo! Ko smo decembra skupaj pripravili prvo produkcijo, mi je (resnici na ljubo) vse skupaj izgledalo precej raztreseno in ne bi verjel, če bi mi tistikrat nekdo rekel, da bo iz “te moke nastal tako dober (in zanimiv) kruh”, kakršnega smo okušali danes.
Še enkrat – vsaka vam čast, punce in fantje! Upam in verjamem, da boste tako nadaljevali tudi kot drugarčki ter da ne boste povsem pozabili na tistega, ki je nekaj popoldnevov z vami gulil parket dvorane na Taboru;)
P.S.: V soboto imajo v Ljubljani še eno uprizoritev. Se kdo zvečer pelje mimo Škofljice v LJ in potem nazaj?