Zadnja dva tedna sta bila precej pestra, saj sem se udeležil treh koncertov (hja, tudi po žepu useka). Po pojdimo po vrsti.

Oliver Dragojević (30.5.)

Tradicionalni majski koncert v Križankah. Tokrat sem bil že tretje leto zapored. Gre že za nek ritual. Vsako leto bolj poznam njegov repertoar in vsako leto bolj predvidim vsako nadaljnjo potezo, ki sledi na koncertu. Že malo pretirano? Ah, ne. Uživam v njegovi glasbi in njegovem šovu, skupaj z njim tik pod odrom pojem brez prestanka 3 ure, ostanem, dokler se še zadnja klapa na spravi spat… Sem pač velik oboževalec te glasbe. No ja, kakorkoli že – tudi letos je bilo super. Bil sem na drugem letošnjem majskem večeru v Križankah in ta čudežni mož s Korčule je spet do konca zapolnil letno gledališče. Vedno mu uspe. Je bilo pa letos slišati še marsikaj poleg Oliverjevih pesmi (Xplozion, klapa Bonaca, Tom Jones v Oliverjevi izvedbi), tako da si je Oliver lahko malo odpočil od samega sebe=).

Prilagam videospot ene meni najljubših Oliverjevih pesmi.

La Vie en Rose (10.6.)

8. leto zapored. Sam sem si ga v živo ogledal prvič. In bil zelo navdušen! Vsi izvajalci po vrsti so bili odlični, Vita in Boris pa sta bila fenomenalna. Drugo leto sem zagotovo zopet tam! Šanson mi je bil že pred tem večerom všeč, po dveh urah zanimivega programa pa je skočil še višje na moji lestvici priljubljenosti. Kaj dosti besed o koncertu niti ne bi izgubljal, ampak si raje oglejte posnetek, ki bo enkrat v bližnji prihodnosti na TV Slovenija. Do takrat pa si oglejte posnetke ne Vesti.

Crvena jabuka (13.6.)

Bil sem že na koncertu septembra v Cvetličarni, pa sem vseeno šel še zdaj. In ni mi žal. Križanke so bile namreč spet polne, ljudje so skakali, peli, ploskali…pri vsakem komadu – skratka, bilo je nabito z energijo. Sicer je bilo vreme kot že tolikokrat zoprno kislo in je malo hladilo že tako otrple noge in vrat, ampak po štirih urah stoje na mestu sem vseeno zadovoljno zapustil prizorišče. Tudi Sarajevčani niso slabi – nonstop so igrali skoraj 3 ure. Brez govoranc med komadi ali kakega odmora. Svaka jim čast!

Sem pa ves čas pozorno spremljal dogajanje na odru in tukaj je seznam par opažanj:

- Po pričakovanjih so začeli z zamudo – 40 minut.

- Pevec Žera je med koncertom (petjem) skadil 7 cigaret.

- Po (skoraj) vsaki pesmi je rekel: “Puno hvala!”

- Nekje v drugi polovici koncerta je basist vzel v roke neko majhno srebrno škatlico. Ko se je dvakrat zabliskalo čez publiko, sem ugotovil, da je to fotoaparat.

- Med (preveč zagretim) nastopom je pevec z roko zadel mikrofon, tako da je ta odletel proti tlom.

- Prvič sem v Križankah opazil, da bi varnostniki imeli kaj dela. Eden od obiskovalcev iz prve vrste je skočil na oder in želel nekako komunicirati s pevcem in basistom, a sta ga dva mojstra naučila, da je treba pridno stati pod odrom.

Pa še en fajn komad Jabuke za poslušanje in ogled.

V obilici nezasedenega časa, ki je zevala pred mano to jutro, sem se odločil malo eksperimentirati. Z glasbo in inštrumenti, ki jih premorem in na (ne)katere sem že skoraj pozabil. V igri sta bila v bistvu samo kitara in klaviatura, a na koncu je za takšne snemalne pogoje, kakršne premorem, izpadlo super! Nisem vedel, da lahko en človek naredi tak posnetek. Zvok in vsa obdelava bi bila seveda lahko tisočkrat boljša, ampak, hej! – nekje je treba začeti.

—————————————————————

Poslušaj:

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

ali pa še zapoj!