Zakaj? Zato, ker se potem rokuješ s predsednikom države in si ogledaš vilo Podrožnik=) No ja, to je en tak sladkorček po prostovoljskem delu (da, zadnja slika – tretji z leve).

Če pa je že govora o prostovoljstvu, pa vem ponujam še malo mojega pisanja…

—————————————————————————————————-

Prostovoljstvo – potrata časa ali bogatenje sebe in sočloveka?

Marsikomu se zgodi, da včasih postori vse obveznosti, potem pa ne ve, kam bi sam s sabo. Mnogi se potem zatečejo k rešitvam in razvadam, ki ne koristijo ne njim, ne okolici. Neka peščica pa se jih odloči za aktivnost, ki koristi tako njemu oz. njej, kot tudi sočloveku – prostovoljstvo.

Kaj pravzaprav je prostovoljstvo? Pospravljanje posode iz pomivalnega stroja, brez da bi nam to naročil eden od družinskih članov? Da, po eni strani je tudi to prostovoljno delo, ampak to se šteje med neformalne in neorganizirane oblike. Organizirano prostovoljstvo je razvejano na ogromno raznovrstnih dejavnosti – od gasilstva do pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju. V tej aktivnosti se resnično lahko najde vsakdo, le imeti mora nekaj volje in socialnega čuta, saj gre konec koncev v večini primerov za delo z ljudmi. Mnogi se sprašujejo, zakaj bi človek tratil svoj čas, ko pa ga ima v današnjem svetu tako malo zase. S takšnim vprašanjem se je soočal praktično vsak od tistih, ki danes opravljajo prostovoljno delo. In če jih danes ponovno vprašate, zakaj tratijo svoj čas, vam bodo najprej odgovorili, da to NI potrata časa. Gre prej za preživljanje časa s soljudmi in gre za bogatenje samega sebe ter drugih. A to ni denarno oz. materialno bogatenje. Bistveno je bogatenje svojega znanja in izkušenj, ki jih pridobimo z ljudmi in od ljudi. Mnogokrat se zgodi, da je prostovoljcu zastavljeno vprašanje, kaj čuti med tem ko opravlja in po tem ko opravi prostovoljno delo. Med delom je zagotovo čutiti močan stik s človekom, s katerim delaš, predvsem če bi lahko to dejavnost opravljal tudi za plačilo, a se temu prostovoljec s svojim načinom dela seveda odreče. Po delu pa je prisotna dobra volja. Prisoten je občutek sreče, ki jo sicer težko začutimo pri rednem delu v službi ali kje drugje. Mnogokrat je občutke tudi težko izraziti, ker gre pač za neko unikatno in hkrati univerzalno vez, ki se s to aktivnostjo splete med ljudmi, četudi ne gre vedno za neposreden stik s sočlovekom.

Čemu vso zgornje pisanje… S prostovoljskim delom je vedno potrebno apelirati na ljudi. Na vse – osnovnošolce, dijake, študente, zaposlene, upokojence. Vsi lahko prispevajo svoj košček v mozaik lepše in bolj povezane sodobne družbe. A ravno pred kratkim sta se zgodila dva pomembna prostovoljska dogodka, ki nas vse skupaj še bolj spomnita na nujnost prostovoljnega udejstvovanja. 15. april je dan, ki je uradno razglašen za Mednarodni dan prostovoljstva mladih in okoli njega se je v tednu od 14. do 20. aprila po vsej Sloveniji zgodila vrsta različnih prostovoljskih aktivnosti, s katerimi so sedanji prostovoljci predstavljali svoje aktivnosti širšemu krogu ljudi in s tem v svoje vrste privabili tudi nove zagnane in dobre volje polne prostovoljce.

Morda je kdo od vas po prebranem besedilu le zamahnil z roko in obrnil list. Spet drugi se je za trenutek zamislil, pa potem sklenil, da tovrstna aktivnost ni zanj/zanjo. Srčno pa upam, da se med vami najdejo tudi taki, v katerih so moje besede vzbudile nekaj socialnega čuta in nekaj želje po lastnem napredovanju – čustvenem in socialnem, seveda. Morda ste se odločili, da se boste le nekako aktivno vključili v soustvarjanje naše družbe. Še ne veste na kakšen način? Bilo je že omenjeno, da je različnih prostovoljskih podorčij res veliko in zagotovo si lahko vsak najde eno, v katerem bo najbolj užival. Najbolje se boste s samim prostovljstvom in možnostmi prostovoljskega dela seznanili, če boste v svetovnem spletu poiskali naslov http://www.prostovoljstvo.org, kjer krovna slovenska prostovoljska organizacija Slovenska filantropija na enem mestu združuje praktično vsa društva in druge organizacije, ki združujejo prostovoljce po vsej Sloveniji. Če bolj prisegate na osebni pogovor, jih lahko tudi pokličete Slovensko filantropijo na telefon 01/430-12-88 ali pa se kar oglasite pri njih na Poljanski cesti 12 v Ljubljani. Oni vam bodo glede na vaša zanimanja rade volje svetovali in vas usmerili naprej na točno določene organizacije.

Naj vas ne bo strah biti eden od tistih, ki želijo in delajo dobro in so navsezdanje koristni sebi in družbi. In verjemite – vsakogar bomo veseli!

Miha Brkinjač

(objavljeno v Glasnik, maj 2008, letnik XVII, št. 4)