Ostaje mi to…
27. junij 2008
Arhiv meseca: junij 2008
Balaško
26. junij 2008
On je pač faca. Sinoči sem gledal posnetek njegovega koncerta v Novem Sadu, januarja 2005. Trajalo je skoraj 3 ure in pol. Občudujem ga, ker premore toliko zgodb, toliko dobrih pesmi in toliko energije, da izvede tako dolg koncert. Svaka mu čast! In ker sem danes še vedno pod vtisom, nisem zdržal, da ne bi igral njegovih pesmi…
—————————————————————
Poslušaj:
Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.
ali pa še zapoj!
Spet ta Ježek
25. junij 2008
O ne, ni se še poslovil. Sicer smo nekako že pred skoraj tremi meseci zaključili to štorijo, ampak še vedno imam nekaj za vas. Ves “pesniški material”, ki ga je vsebovala prireditev Marcia funebre, smo posneli, ga zapisali in oblikovali na lep plošček in ga podarili obiskovalcem zadnje reprize. Tistim, ki pa ste ta dogodek zamudili (ali CD-ja niste prejeli po drugačni poti), pa so pesmi na volju na tem mestu. Le privoščite si jih!
Dolpoteg “Pesmi iz Marcia funebre ali Ježkov večer”
Videoposnetki prireditev so bili sicer pred časom že objavljeni, ampak dvakratni ogled vseeno ne škodi.
n°1 – Gimnazija Bežigrad (6. februar 2008)
n°2 – kulturna dvorana na Škofljici (23. februar 2008)
n°3 – dvorana OŠ Prežihovega Voranca, LJ (3. april 2008)
Legenda v Križankah
20. junij 2008
Nastopil je Mišo Kovač…in mi smo bili tam. To je bil eden najbolj z energijo nabitih koncertov v zadnjem času. Pravi patos. Križanke so bile spet nabutano polne, ljudje pa so skoraj preglasili Mišota. Peli smo, vstajali, ga klicali nazaj na oder… In bil je nekako drugačen, spremenjen. Postal je zopet bolj socialen, se mi zdi. Pred dobrim letom sem bil na koncertu v Ribnici, kjer ni imel posebnega kontakta s publiko, niti ni kazal, da sploh nastopa pred množico ljudi. In tudi odziv obiskvalcev je bil tak – povsem hladno so sedeli in poslušali, le peščica nas je skakala in pela. Tokrat pa je bilo drugače. Vsi smo peli in plesali, Mišo je prejel dva šopka rož, množično se je rokoval z obiskovalci in nekemu navdušencu s “Hajduk” šalom celo namenil nasmešek in privzdignjen palec. O ja, bilo je noro! Na srečo je tudi vreme zdržalo, čeprav je kazalo precej slabo. No, spodaj pa nekaj utrinkov za pokušino.
Prostovoljstvo se splača
18. junij 2008
Zakaj? Zato, ker se potem rokuješ s predsednikom države in si ogledaš vilo Podrožnik=) No ja, to je en tak sladkorček po prostovoljskem delu (da, zadnja slika – tretji z leve).
Če pa je že govora o prostovoljstvu, pa vem ponujam še malo mojega pisanja…
—————————————————————————————————-
Prostovoljstvo – potrata časa ali bogatenje sebe in sočloveka?
Marsikomu se zgodi, da včasih postori vse obveznosti, potem pa ne ve, kam bi sam s sabo. Mnogi se potem zatečejo k rešitvam in razvadam, ki ne koristijo ne njim, ne okolici. Neka peščica pa se jih odloči za aktivnost, ki koristi tako njemu oz. njej, kot tudi sočloveku – prostovoljstvo.
Kaj pravzaprav je prostovoljstvo? Pospravljanje posode iz pomivalnega stroja, brez da bi nam to naročil eden od družinskih članov? Da, po eni strani je tudi to prostovoljno delo, ampak to se šteje med neformalne in neorganizirane oblike. Organizirano prostovoljstvo je razvejano na ogromno raznovrstnih dejavnosti – od gasilstva do pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju. V tej aktivnosti se resnično lahko najde vsakdo, le imeti mora nekaj volje in socialnega čuta, saj gre konec koncev v večini primerov za delo z ljudmi. Mnogi se sprašujejo, zakaj bi človek tratil svoj čas, ko pa ga ima v današnjem svetu tako malo zase. S takšnim vprašanjem se je soočal praktično vsak od tistih, ki danes opravljajo prostovoljno delo. In če jih danes ponovno vprašate, zakaj tratijo svoj čas, vam bodo najprej odgovorili, da to NI potrata časa. Gre prej za preživljanje časa s soljudmi in gre za bogatenje samega sebe ter drugih. A to ni denarno oz. materialno bogatenje. Bistveno je bogatenje svojega znanja in izkušenj, ki jih pridobimo z ljudmi in od ljudi. Mnogokrat se zgodi, da je prostovoljcu zastavljeno vprašanje, kaj čuti med tem ko opravlja in po tem ko opravi prostovoljno delo. Med delom je zagotovo čutiti močan stik s človekom, s katerim delaš, predvsem če bi lahko to dejavnost opravljal tudi za plačilo, a se temu prostovoljec s svojim načinom dela seveda odreče. Po delu pa je prisotna dobra volja. Prisoten je občutek sreče, ki jo sicer težko začutimo pri rednem delu v službi ali kje drugje. Mnogokrat je občutke tudi težko izraziti, ker gre pač za neko unikatno in hkrati univerzalno vez, ki se s to aktivnostjo splete med ljudmi, četudi ne gre vedno za neposreden stik s sočlovekom.
Čemu vso zgornje pisanje… S prostovoljskim delom je vedno potrebno apelirati na ljudi. Na vse – osnovnošolce, dijake, študente, zaposlene, upokojence. Vsi lahko prispevajo svoj košček v mozaik lepše in bolj povezane sodobne družbe. A ravno pred kratkim sta se zgodila dva pomembna prostovoljska dogodka, ki nas vse skupaj še bolj spomnita na nujnost prostovoljnega udejstvovanja. 15. april je dan, ki je uradno razglašen za Mednarodni dan prostovoljstva mladih in okoli njega se je v tednu od 14. do 20. aprila po vsej Sloveniji zgodila vrsta različnih prostovoljskih aktivnosti, s katerimi so sedanji prostovoljci predstavljali svoje aktivnosti širšemu krogu ljudi in s tem v svoje vrste privabili tudi nove zagnane in dobre volje polne prostovoljce.
Morda je kdo od vas po prebranem besedilu le zamahnil z roko in obrnil list. Spet drugi se je za trenutek zamislil, pa potem sklenil, da tovrstna aktivnost ni zanj/zanjo. Srčno pa upam, da se med vami najdejo tudi taki, v katerih so moje besede vzbudile nekaj socialnega čuta in nekaj želje po lastnem napredovanju – čustvenem in socialnem, seveda. Morda ste se odločili, da se boste le nekako aktivno vključili v soustvarjanje naše družbe. Še ne veste na kakšen način? Bilo je že omenjeno, da je različnih prostovoljskih podorčij res veliko in zagotovo si lahko vsak najde eno, v katerem bo najbolj užival. Najbolje se boste s samim prostovljstvom in možnostmi prostovoljskega dela seznanili, če boste v svetovnem spletu poiskali naslov http://www.prostovoljstvo.org, kjer krovna slovenska prostovoljska organizacija Slovenska filantropija na enem mestu združuje praktično vsa društva in druge organizacije, ki združujejo prostovoljce po vsej Sloveniji. Če bolj prisegate na osebni pogovor, jih lahko tudi pokličete Slovensko filantropijo na telefon 01/430-12-88 ali pa se kar oglasite pri njih na Poljanski cesti 12 v Ljubljani. Oni vam bodo glede na vaša zanimanja rade volje svetovali in vas usmerili naprej na točno določene organizacije.
Naj vas ne bo strah biti eden od tistih, ki želijo in delajo dobro in so navsezdanje koristni sebi in družbi. In verjemite – vsakogar bomo veseli!
Miha Brkinjač
