Patetika – pretirano navdušenje, pretirana vznesenost. Nesmiselno je nekomu, ki pokaže svoja zelo močna resnična čustva, očitati, da je patetičen. Kdor pa ne kaže svojih pravih čustev, ampak prikaže čustva prikaže dosti bolj intenzivno, igra. Torej lahko patetika obstaja. Ampak treba je dodati, da je torej patetika lahko le način igre.
ja, sskj je tud zame vir védenja in znanja. ampak se ne strinjam z njim čist. ja, patetika je vznesenost. o navdušenju pa ne vem, če bi upala govorit.
no, tole s patetiko je offtopic, vem. ampak bova nekoč eno debato na to udarla. je še veliko maneverskega prostora za razmišljanje.
me pa zdle bega ena zadeva – če nekdo, ki naj bi bil altruist (oz. naredil nekaj povsem nesebičnega, brez ozira na lastno korist…in vse kar spada pod pojem altruizma) potem vzneseno (torej patetično) razlaga o tem, kar je storil … je še vedno altruist?
ker koneckoncev mu to daje osebno zadovoljstvo, kaže se pred drugimi … to pa je že imeti nekaj od tega – oder?
Ne. Po mojem mnenju potem ni več altruist. Altruist je tisti, ki bo takšno nesebično dejanje storil in bo potem glede tega skromen oz. praktično tiho. Morda ima on zaradi tega še vedno korist, ker v družbeni vlogi zleze nekoliko višje, saj ga imajo ostali za dobrega in skromnega človeka, toda, če on dejanja ni storil zato, da bi se v družbenem smislu povišal, potem je altruist. Res je potreben zelo asketski odnos, da je nekdo lahko (vsaj na trenutke) altruist, ampak tudi redke stvari obstajajo.
morda res, a čemu torej patetika ne bi?
Patetika – pretirano navdušenje, pretirana vznesenost. Nesmiselno je nekomu, ki pokaže svoja zelo močna resnična čustva, očitati, da je patetičen. Kdor pa ne kaže svojih pravih čustev, ampak prikaže čustva prikaže dosti bolj intenzivno, igra. Torej lahko patetika obstaja. Ampak treba je dodati, da je torej patetika lahko le način igre.
ja, sskj je tud zame vir védenja in znanja. ampak se ne strinjam z njim čist. ja, patetika je vznesenost. o navdušenju pa ne vem, če bi upala govorit.
no, tole s patetiko je offtopic, vem. ampak bova nekoč eno debato na to udarla. je še veliko maneverskega prostora za razmišljanje.
me pa zdle bega ena zadeva – če nekdo, ki naj bi bil altruist (oz. naredil nekaj povsem nesebičnega, brez ozira na lastno korist…in vse kar spada pod pojem altruizma) potem vzneseno (torej patetično) razlaga o tem, kar je storil … je še vedno altruist?
ker koneckoncev mu to daje osebno zadovoljstvo, kaže se pred drugimi … to pa je že imeti nekaj od tega – oder?
Ne. Po mojem mnenju potem ni več altruist. Altruist je tisti, ki bo takšno nesebično dejanje storil in bo potem glede tega skromen oz. praktično tiho. Morda ima on zaradi tega še vedno korist, ker v družbeni vlogi zleze nekoliko višje, saj ga imajo ostali za dobrega in skromnega človeka, toda, če on dejanja ni storil zato, da bi se v družbenem smislu povišal, potem je altruist. Res je potreben zelo asketski odnos, da je nekdo lahko (vsaj na trenutke) altruist, ampak tudi redke stvari obstajajo.