In sicer po šoku, ki sem ga doživel ob začetku novega šolskega leta. Po šoku, ki ga je povzročilo spoznanje dejstva, da je pred mano novih 10 ne-ležernih mesecev. Ravno sem se privadil na ležernost, počasen ritem na vsakem koraku…hja, potem pa sem uvidel, da smo zakorakali že v september. Bil sem neverjetno zmeden, kot da še nikoli ne bi izkusil šolskega sistema. No ja, ubistvu sem še vedno. Postavil sem se na noge, ampak še vedno se mi tresejo.

Zgoraj napisano naj bo opravičilo za mojo odsotnost, nad katero se je pritoževala Tashy. Zdaj, draga Tashy, je tu (spodaj) rezultat moje ponovne aktivnosti – bo ok?=) Velenje, Velenje… tudi za to se bo našel čas. Nekoč.

Resnično sem spet stopil v akcijo, posnel še en komad Crvenih jabuk (svaka jim čast!). Ne vem komu so oni posvetili to pesem, toda jaz jo posvečam posebni osebi. Posvečam jo najbolj so(n)čnemu smajliju kar jih poznam. Če ta smajli še vedno ne ve, ali je to on, naj pogleda spodnjo sliko. Vse mu mora biti jasno=).

Opravičujem se vsem, ki vam ob tej sliki ni nič jasno.

—————————————————————

Poslušaj:

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

ali pa še zapoj!