Prišel, videl, odšel
avgust 26, 2007 v Potovanja, Ušesom se toži po samoti
Bliža se konec tega sušnega (vsaj na smejko=) poletnega obdobja in na svoj nastop že čakajo hladni jesenski vetrovi, ki bodo hladili poletno razbeljne glave.
Pred mesecem in pol sem dal zadnji znak, da sem še med živimi, in sicer z pesmijo Le spomini, ki je posredno nakazovala na to, kaj vas bo spominjalo name v teh poletnih dneh – le spomini. To pa zato, ker sem se odločil, da se bom malo potepal naokoli.
Najprej je v juliju prišlo na vrsto tradicionalno letno lenarjenje na Jadranu, kjer se odpočijejo tudi tiste najbolj histerične celice človeškega telesa. Je pa res, da se tokrat vse celice niso ravno sprostile – ravno nasprotno! Trebušne in obrazne mišice so bile pod hudim pritiskom, saj so morale 24/7 kljubovati nemogočim dozam smeha. Zato sem jim ob tej priložnosti iskreno opravičujem, ker niso prišle do resnično zasluženega počitka. Prav tako me skrbi, da takšnega počitka sploh nikoli ne bodo deležne. Zato – vsa čast trpečim smejalnim mišicam.
Julij je bil mimo, 16. obletnica osvoboditve iz maternice tudi in zakorakali smo v avgust …
… dva avgustovska tedna sem preživel ob zvokih rohnečega Renaulta, ki je kot mucek predel po “domačih” francoskih cestah. Tako kot mucka, tudi Renaulta včasih zgrabijo krči in je z njim nekaj hudo narobe. Ampak za vsako bolezen se najde lek in tudi naš mucek je po dveh dneh krčev znova veselo zapredel in se nato kot bik zapodil mimo vseh začrtanih ciljev do končne postaje v njemu najljubši Sloveniji. Okej, pot je bila veliko daljša, kakor je razbrati iz tega odstavka, ampak trenutno je naš bikec Ferdinad preveč izmučen, da bi o poti razlagal na dolgo in široko. Počakajmo malo, da si ohladi glavo in trezno razmisli o svojem popotovanju – potem nam morda postreže s še kakšno zanimivo podrobnostjo!
Bil je julij, bil je avgust…no ja, ubistvu je še vedno, ampak le še za vzorec ga je ostalo. Tako me je zaprepadlo dejstvo, da se poletje poslavlja, da za eno leto spet odhaja čas brezdelja, vročine in poležavanja, zato sem včeraj povsem obupano, že skoraj depresivno, poletju posvetil naslednjo pesem:
—————————————————————
Poslušaj:
Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.
ali pa še zapoj!

Oh ja..summer is [almost] gone.Smrk smrk..
No zdej pa ne vem kaj je, so glave še vedno razbeljene od poletja in nezmožne bivanja v tej groozni mrzli jeseni, ali pa so se že podhladile, da se tukaj ne najde nobenega novega vpisa, pesmice, česarkoli že, kar bi vsaj malo polepšalo te hladne dni… ko piha veter in nas vse zebe… sej vem, grejejo spomini na poletje, ampak od spominov pač ne moreš živet:P Tko da prosim, be nice in se malo aktiviraj nooo:))…
Pa še to – kdaj se vidimo v Velenju? Ne morem ti obljubiti niti stopinje več, niti enega sončnega žarka več, ker pač s tem vreme trenutno skopari tako pri nas, kot najbrž tudi v vaših koncih;)…mogoče pa se vseeno najde kaj, zaradi česar se vendarle naslikaš tukej? Čimprej?
Uživaj in eno lepo, uspešno in predvsem zabaaavno šolsko leto ti želim;)